Toplokrvne konje se pogosto neznanstveno opisuje kot živali ognjenega temperamenta, ki so žilave, pogumne, vzdržljive in inteligentne.[3] Na razvoj toplokrvnih konj je imela izrazit vpliv njihova uporabnost; gre namreč za ježi namenjene pasme, ki se jih veliko uporablja na konjeniških tekmovanjih in v drugih športnih disciplinah,[1][2][4] služijo pa tudi kot vprežne živali za vlečenje kočij.[5][6] Večina toplokrvnežev preseže višino 1,55 metra in ima razmeroma tanko zaščitno dlako (tj. dlako vratne grive in žime vratu ter nog[7]), pri čemer so noge v večini primerov neporaščene (obstaja nekaj izjem, npr. frizijec). V Evropi prevladujejo predvsem toplokrvne pasme.[1]
Od hladnokrvnih konj se toplokrvni ločijo po postavi; so namreč relativno manjši in lažji, njihova telesa pa so praviloma elegantnejša – zato jim pogosto pravimo tudi lahki konji. Razlike med toplokrvnimi in polnokrvnimi konji so manjše; načeloma velja, da imajo polnokrvni konji še izrazitejši in bolj poudarjen, energetičen ter nekoliko živčen značaj, bili pa naj bi tudi elegantnejši in plemenitejši od toplokrvnih.[3][5][8] Toplokrvne pasme naj bi nastale s križanjem hladnokrvnih in polnokrvnih,[5] pri križanju toplokrvnih in polnokrvnih konj dobimo tako imenovane polkrvne živali.[8]
